Uhajanje urina
Uhajanje vode oz. inkontinenca urina pomeni nehoteno uhajanje vode pri telesni in fizični aktivnosti, lahko pa se pred tem pojavlja tudi močan pritisk na vodo. Gre za pogost pojav, saj se s to motnjo srečuje kar 35 % žensk, ki so starejše od 30 let, pogostost motnje pa se z leti še povečuje.
Stresna urinska inkontinenca (SUI)
Pri stresni urinski inkontinenci (SUI) voda uhaja pri kašlju, kihanju, teku, skakanju in dvigovanju. Vsaki tretji inkontinentni ženski voda uide tudi pri spolnem odnosu.
Najpogostejši vzrok za nastanek stresne urinske inkontinence je vaginalni porod, drugi dejavniki pa so težko fizično delo, debelost in nekatere kronične bolezni (npr. KOPB). Vse te težave namreč zelo obremenjujejo medenično dno.
Vzrok za nastanek stresne inkontinence urina pa se lahko skriva tudi v genetiki, ki določa kakovost vezivnega tkiva.
Zdravljenje
MINISLING OPERACIJE
Najučinkovitejšo metodo zdravljenja stresne urinske inkontinence predstavljajo operacije s trakom (»sling« operacije).
Na Kliniki BUT vgrajujemo trak (minisling) na najmanj invaziven način. Posege izvajamo v lokalni anesteziji in v ginekološkem položaju na operacijski mizi. Tik za vhodom v nožnico napravimo približno 1 cm velik rez pod sečnico in skozi odprtino namestimo trak, ki služi za podporo sečnice in na ta način preprečuje uhajanje vode.
Pacientke gredo domov takoj po prvem spontanem odvajanju vode, kar se zgodi običajno v pol ure po operaciji.
Pacientkam po posegu priporočamo bolniški stalež do 5 dni, v kolikor ga potrebujejo, sicer se pa lahko že naslednji dan po operaciji vrnejo na delo. Uspešnost operacije je v primeru, da ni pridruženih težav s strani mehurja in hrbtenice, po 10 letih višja od 90 %.
INJEKCIJSKA POLNILA V SEČNICO
Poseg se izvaja v lokalni anesteziji, pri čemer se uporablja uretroskop, optična naprava s hladnim virom svetlobe, s katero si ogledamo notranjost sečnice.
Pri posegu v zgornji predel sečnice, blizu vhoda v mehur, vbrizgamo na 4 mesta hidrogel ali hialuronsko kislino, kar povzroči nabrekanje sluznice in s tem zmanjšuje tveganje za uhajanje vode.
Uspeh posega je bistveno slabši od minisling operacije, saj tudi v najbolj izkušenih rokah ne presega 60 %, zaradi česar je treba postopek ponavljati.
LASERSKA TERAPIJA
Učinkovitost laserja v uroginekologiji ni dovolj dobro raziskana in ni dokazana, razen v pristranskih raziskavah. Energija laserja enostavno ne prodira dovolj globoko v tkivo nožnice pod sečnico, da bi lahko izzvala terapevtski učinek.
Morebitni »uspeh« laserja je večinoma kratkotrajen (nekaj mesecev) in to le pri zelo blagih oblikah stresnega uhajanja vode, kar velikokrat prej kot uspeh predstavlja učinek placeba. Na Kliniki BUT za zdravljenje stresne urinske inkontinence laserske terapije nožnice ne priporočamo!
PRPP in matične celice
Podobno kot laserja pa pri zdravljenju uhajanja vode ne priporočamo niti uporabe plazme obogatene s trombociti ( PRPP) in injekcije matičnih celic.
Morda se sliši to privlačno in ima prizvok modernega, kaj več, v smislu učinka, pa žal tu ni. Tudi mednarodne uroginekološke in urološke organizacije uporabe plazme, matičnih celic in laserja ne podpirajo!
Prekomerna aktivnost mehurja (PAM)
PAM predstavlja motnjo, ki jo lahko diagnosticiramo pri vsaki šesti osebi starejši od 40 let. Glavni simptom motnje je urgenca, ki pomeni nenadno in močno željo po uriniranju brez vnaprejšnjega svarila.
Urgenca prisili osebo, da opusti vse aktivnosti, s katerimi se ukvarja, in gre nemudoma na stranišče. Pri tem pa lahko voda uide vsaki tretji ženski, še preden pride do stranišča. V tem primeru govorimo o urgentni urinski inkontinenci.
Motnjo (PAM) pogosto spremljata še občutek pogostega odvajanja vode čez dan (frekvenca) in nočno odvajanje vode (nokturija).
Pogostost motnje narašča s starostjo, simptomi pa z leti napredujejo tako po pestrosti, kot tudi po intenzivnosti (jakosti).
Zdravljenje
- Prilagoditev življenjskega sloga
- Trening mehurja
- Dnevnik uriniranja.
- Zdravljenje z zdravili
- Fizioterapija (stimulacije na magnetnem stolu, stimulacija tibialnega živca …)
Mešana urinska inkontinenca (MUI)
Pri mešani urinski inkontinenci gre za kombinacijo simptomov stresne urinske inkontinence in simptomov prekomerne aktivnosti mehurja. Način zdravljenja praviloma določa najbolj moteči simptom motnje.
Zdravljenje
Trening mehurja: Prvi pristop pri zdravljenju je trening mehurja, pri katerem odvajamo vodo na točno določene časovne intervale. V začetku odvajamo vodo vsako uro in pol in ko ta ritem osvojimo, potem podaljšujemo interval odvajanja vode za 15 minut tedensko, dokler ne odvajamo vode na tri ure pod pogojem, da zaužijemo vsaj 1,5 litra tekočine dnevno (25 ml/kg telesne teže). Normalna količina urina bi morala po treh urah zadrževanja znašati med 250 in 300 mL.
Prilagoditev življenjskega sloga: Velik pomen pri zmanjševanju težav, ki jih povzroča PAM, ima tudi prilagoditev življenjskega sloga. Priporočamo opustitev kajenja, saj nikotin neposredno povzroča krčenje mehurja. Izogibamo se tudi pretiranemu uživanju kave in gaziranih pijač. Kava ima namreč direktni stimulativni učinek na gladke mišične stene mehurja. Osebam, ki imajo prekomerno telesno težo, priporočamo, da shujšajo vsaj za 7-10 %, saj bo že takšen ukrep prepolovil težave z mehurjem. Problem je lahko tudi kronično zaprtje, zato svetujemo tudi dietni režim, pitje Donata in uporabo naravnih preparatov (probiotikov), ki poskrbijo za uravnoteženo prebavo.
Dnevnik uriniranja: Enostaven pripomoček za nadzor nad količino zaužite tekočine in odvajanjem vode je dnevnik uriniranja, v katerega vpišemo količino in vrsto zaužite tekočine, volumen in čas odvajanja urina ter čas, ko voda uide in provokacijo, ki je privedla do tega. Običajno izpolnjujemo dnevnik uriniranja 3 dni zapored in ga nato izročimo osebnemu zdravniku v ambulanti.
Zdravila so učinkovita, a je uspešnost njihovega delovanja odvisna od pričakovanj in morebitnih obremenjujočih stranskih učinkov. Zdravila zagotavljajo izboljšanje stanje, ne pa popolne suhosti. Zdravila, ki so na voljo, omogočajo, da se po eni strani mišice sečnega mehurja sprostijo, s čimer je omogočeno, da se v mehurju zadrži več vode, po drugi strani pa zdravila preprečujejo oz. zmanjšajo krčenje mišic mehurja, kar lahko izboljša uhajanje vode, ki sledi močnemu pritisku (urgenci). Učinek zdravil je zmanjšanje napetosti stene mehurja, kar vodi v izboljšanje težav. Razen teh zdravil pa pomagajo tudi antidepresivi, ki pomirjajo tudi mehur.
Urodinamske preiskave
Gre za diagnostično preiskavo, ki jo izvajamo z namenom ocene funkcije spodnjih sečil (sečnice in mehurja).
Urodinamske preiskave predstavljajo sklop postopkov, ki ocenjujejo fazi shranjevanja in odvajanja vode. Najpomembnejši preiskavi sta cistometrija in tlačno-pretočna meritev.
Pri cistometriji ocenjujemo funkcijo mehurja med polnjenjem, pri tlačno-pretočni meritvi pa koordinacijo mehurja in sečnice pri praznjenju mehurja (pri odvajanju vode).
Preiskava je pomembna pri diagnostikih nejasnih vzrokov za uhajanje vode, pri morebitnem neuspehu operativnega zdravljenja uhajanja vode in pri oceni vzrokov za nezmožnost odvajanja vode.
