Imate morda občutek, kot da vam bo tam spodaj nekaj padlo ven? Ali občutite »žogico«, ki pogleda iz vagine? Ali imate ob tem neprijeten občutek? Imate težave z uriniranjem in morda tudi s spolnimi odnosi?
Ko govorimo o cistokeli, mislimo na bočenje skozi vhod nožnice, ki se pojavi pri dvigovanju bremen in pri drugih aktivnostih. Gre za pogosto motnjo, ki postane moteča takrat, ko širi odprtino nožnice in se prikaže kot polkrogla jajčasta struktura, ki se drgne ob spodnje perilo, s čimer povzroča nelagodje, prisotni so lahko še izcedki iz nožnice in motnje pri odvajanju vode.
Najpogostejši vzrok za zdrs mehurja je poškodba medeničnega dna pri vaginalnemu porodu, od obsega te poškodbe pa je odvisno, kdaj v prihodnosti se bo cistokela pokazala. Večja kot je namreč stopnja porodne poškodbe medeničnega, prej se bo cistokela pojavila in večja bo. Na pojav cistokele pomembno vpliva dednost (npr. slabost vezivnega tkiva, zdrs maternice ali mehurja pri materi) in tudi drugi dejavniki, ki močno obremenjujejo medenično dno (težko fizično delo, prenašanje bremen, kronični kašelj, ginekološke operacije).
Cistokela nastane, ko podpora mehurja (fascije) oslabi, oz. se preveč raztegne, ali pa se odtrga s stranske medenične stene. Pri fasciji gre za vezivno tkivo, ki ne vsebuje mišičnega tkiva, kar pomeni, da metode jačanja mišic (Keglove vaje, električne in magnetne stimulacije) nikakor ne bodo pomagale.
Kako pa lahko odpravimo cistokelo ?
Prof .dr. But pojasnjuje:
“Cistokelo lahko odpravimo izključno na kirurški način, kjer pa sta za uspeh operacije odločilni predvsem dve zadevi. Prva je vrsta cistokele, druga pa pozicija maternice oz. vrha nožnice. Pri centralni cistokeli je podpora (fascija) neposredno pod mehurjem oslabljena in v primeru, da maternica ni spuščena, potem lahko mehur dvignemo nazaj na svoje mesto (sprednja plastika, oz. kolporafija anterior). Gre za poseg, ki ga izvajamo v lokalni anesteziji, operacija traja 20 minut, domov pa odpuščamo takoj po prvem odvajanju vode, kar se običajno zgodi v roku pol ure po operaciji. V primeru, ko je cistokeli pridružen precejšnji zdrs maternica, pa ta operativni pristop ni najboljša opcija, saj se bo cistokela najverjetneje zopet ponovila.
Podobno manj uspešna je ta operativna metoda pri lateralnih cistokelah, kjer se je podpora mehurja odtrgala s stranske medenične stene. V tem primeru moramo mehur dvigniti s posebej prikrojeno mrežico. Gre za poseg, ki ga izvajamo v lokalni anesteziji, lahko tudi v sedaciji. Operacija traja 45 minut, domov pa odpuščamo po prvem odvajanju vode. Redkokdaj se odločamo za namestitev začasnega katetra v mehur.
V primeru, ko cistokelo spremlja tudi znižana maternica, pa oboje dvignemo na laparoskopski način, ki poteka v splošni anesteziji. Operacija traja okvirno 60 minut, domov pa odpuščamo dan po operaciji. Samo takšen pristop namreč predstavlja garancijo, da se cistokela in zdrs maternice najverjetneje ne bosta več ponovili.«
In ja, še to…. laser vagine je pri zdravljenju cistokel popolnoma neuporaben in neučinkovit, kljub morda drugačnim obljubam tistih, ki laser vagine prodajajo ženskam, ki jim (slepo) zaupajo. Laserska energija namreč ne prodre dovolj globoko v steno nožnice, da bi naslovila fascijo, ne prodre namreč niti polovico debeline sluznice nožnice, lahko pa povzroči njeno opeklino! Če pa laser izzove nek »učinek«, potem gre zgolj za efekt placeba, ki po nekaj tednih ali izjemoma mesecih popolnoma izzveni!”
